Zdravljenje mišičnih vozlov

Telesni napor včasih povzroči neprijetno bolečino ali poškodbo, za katero utegnemo misliti, da nas bo spremljala za vekomaj. Včasih slišimo koga, ki pravi: »Ja, to so moje boleče rame. Težko dvigujem roki. Vedno me bolita, ko v fitnesu dvigujem uteži.« ali pa »Saj veš, kako je s koleni. Neprestano čutim bolečine.« Pogosto se lahko takšne bolečine ublaži z okrepitvijo mišic in njihovim raztezanjem. Vsako tovrstno vplivanje na mehka tkiva lahko olajša boleče stanje.

Med terapevti, fizioterapevti in kiropraktiki se je za opisovanje takšnih stanj prijel izraz »mišični vozel« (angl. trigger point). Medicinsko gre za miofascialni bolečinski sindrom. V nadaljevanju bo opisano, kaj so mišični vozli, zakaj so škodljivi in kaj lahko naredimo, da jih odpravimo.

Kaj je mišični vozel?

Posplošena miselnost je, da so mišični vozli občutljive oziroma boleče točke v mišicah. To ni povsem natančno. Ena izmed značilnost takšne točke je, da je občutljiva na dotik; ni pa vsako občutljivo področje tudi mišični vozel. V mišici je lahko boleče področje, ki pa nima značilnosti mišičnega vozla. To so področja, kjer lahko prihaja slabšega pretoka krvi v mišicah ali pa je tkivo brazgotinasto zaradi predhodnih poškodb.

Mišični vozel je zlepljen pas mišičnih vlaken oziroma vozel v napetem predelu mišice. Področje je občutljivo na dotik z značilno bolečino. Na otip pa je podobno zrnu graha ali napol kuhanemu špagetu.

Mišični vozel

Na zgornji sliki so prikazani majhni mišični vozliči v mišici z normalno dolgimi, sproščenimi vlakni.

V katerih mišicah lahko nastanejo mišični vozli?

Mišični vozli lahko nastanejo v vsaki mišici. Pogosto nastanejo v mišicah, ki so antagonisti (to je mišica ali mišična skupina, ki dela nasproten gib) mišicam, ki so neprestano dejavne. Pogost primer je mišica podgrebenčnica (lat. musculus infraspinatus), ki poskuša izvajati ekscentrično kontrakcijo (se poskuša podaljševati oziroma iztegovati) na ramo osebe, ki cel dan sedi v nepravilni drži (na primer napačno sedi pred računalnikom). Čez čas se ta mišica utrudi in se podaljša. Njeni antagonisti so zaradi tega neprestano pokrčeni (torej delajo nasprotni gib) in zato se lahko pojavijo mišični vozli.

Čez čas se lahko bolečina zaradi teh vozlov odrazi kot značilna bolečina v drugem predelu. Za mišični vozel v podgrebenčnici je značilna bolečina na sprednji strani rame. Takšnim ljudem pogosto diagnosticirajo tendinitis (vnetje tetive) dvoglave nadlahtne mišice. Ko se sprosti mišični vozel, pogosto izzveni tudi bolečina v rami.

Mišični vozli se lahko pojavijo tudi v mišicah, ki so neprestano pokrčene. To se včasih zgodi pri ljudeh, ki veliko časa presedijo v prisiljeni drži. Mišični vozli se v tem primeru lahko pojavijo v mišicah rok in ramenskega obroča, odražajo pa se kot bolečina v glavi in za očmi. Zato ni presenetljivo, da imajo pisarniški delavci pogoste glavobole.

Mišični vozel lahko nastane zaradi več razlogov. Najpogostejši dejavniki nastanka so:
- neprestano pokrčenje mišice, klimatska naprava ali pretiravanje (čustveni ali fizični vzrok),
- travma (lokalna vnetna reakcija),
- neustrezni delovni pogoji (vključno z mrazom, vročino, vlažnostjo itd.),
- dolgotrajna prisiljena drža,
- povišana telesna temperatura,
- sistemsko biokemično neravnovesje (npr. hormonski, hranilni).

Sekundarni dejavniki aktiviranja pa so:
- zakrčenost kompenzacijskega sinergista (sinergist je mišica, ki pomaga pri gibu) ali antagonistične mišice mišic, v katerih so že mišični vozli,
- okužbe zaradi alergije (npr. na hrano),
- pomanjkanje določenih vitaminov ali mineralov (zlasti vitamina C, B-kompleksa in železa),
- premajhna količina kisika v tkivih.

Zakaj bi morali skrbeti, da ne nastanejo mišični vozli?

Najprej, mišične vozle spremlja bolečina. Ker se želi organizem zaščititi pred bolečino, nas prisili v drugačno držo, zaradi katere so obremenjene druge mišice, pogosto neenakomerno. To vodi k nastajanju novih vozlov.

Mišični vozli vplivajo tudi na razpoloženje. Ko nas kaj boli, nismo ravno dobro razpoloženi. Ljudje običajno nimamo radi bolečine in se neradi odpovemo športni vadbi oziroma treningu zaradi bolečine. Nedejavnost pri ljudeh, ki so vajeni ukvarjanja s športom, izzove spremembe v vedenju (npr. povečana agresivnost ali pa pasivnost).

Bolečina pri določenem gibu vodi do tega, da se tega giba izogibamo oziroma ga prilagodimo. S tem se mišica ne krepi več, ampak postane šibka in zato povzroči dodatne težave v tej mišični verigi.

Kaj lahko storimo glede mišičnih vozlov?

Metoda odstranjevanja teh vozlov je dokaj preprosta. Potrebno je vedeti, katero mišico je treba pregledati in kako do nje dostopamo (dostop do nekaterih mišic je možen samo v določenem položaju delov telesa). V veliko pomoč nam je, če vemo, kako potekajo mišična vlakna.
Ko najdemo mišični vozel, kjer so vlakna, sestavljena iz aktina in miozina (krčljiva elementa v sarkomeri mišice), zlepljena, se mora postaviti prepreka, ki bo razbila skupek zlepljenih vlaken.

Pritisk na mišični vozel

Ta prepreka je lahko prst (kot je prikazano na zgornji sliki) ali pa kakšen drug pripomoček (trenažni valj iz trde pene, teniška žogica …). S prstom ali pripomočkom pritiskamo na mišični vozel toliko časa , dokler ne začutimo olajšanja in bolečina počasi izgine.

Več let so ugotavljali, koliko časa naj bi bilo najbolj sprejemljivo pritiskati na posamezno točko. Izkazalo se je, da je dovolj 8-12 sekund. Pomembno je vedeti, da če pritiskate na točko in bolečina ne popusti, je možno, da pritiskate premočno. Lahko pa vozel ne popusti takoj; v tem primeru poskusite pritiskati na druge vozle in se kasneje vrniti na bolj trdovratne. Pomembno je, da najprej pritisnete na vozel s takšno silo, da začne bolečina popuščati, in kasneje pritisnete z večjo silo.

Kakšen mora torej biti pritisk na vozel?

Jakost bolečine se pogosto ocenjuje tako, da stranka ali pacient poda subjektivno oceno bolečine na lestvici od 1 do 10 (10 je neznosna bolečina). V preteklosti so mislili, da je za odpravljanje mišičnih vozlov potrebno pritisniti do 7 ali 8 na lestvici do 10. Danes priporočajo, da znaša ta pritisk približno 5, dokler pacient ne začuti olajšanja, in se nato pritisne močneje ali pa se preselimo na drug vozel in se vračamo na bolj trdovratne. Pomembno je vedeti, da vztrajanje pri tem, da se sprostijo mišični vozli, pripomore k njihovemu odstranjevanju. Če bomo na vozel pritisnili le kratek čas in s terapijo ne bomo nadaljevali, se bo vozel vrnil v prvotno stanje in bo trud zaman.

Če na kratko povzamemo:

- vsa občutljiva področja v mišicah niso mišični vozli. To so lahko točke, kjer je tkivo brazgotinasto, ali je razlog celo drugje. Taka bolečina lahko zahteva tudi druge oblike zdravljenja mehkega tkiva oziroma mišice (vnetja, pretrganine, natrganine …);

- mišični vozli običajno niso edina težava. Običajno so del večje težave, ki je povezana z drugimi mehkimi tkivi. Potrebno je poiskati pomoč terapevta, ki lahko ugotovi, kakšne narave so težave;

- pomembno je, da sami poskrbite zase! Uporabljajte pripomočke, kot so teniška žogica ali valj iz čvrste pene. Pomembno je, da izberete ustrezno obliko vadbe.

Pravilna mišična obremenitev, preventiva (valj, žogica) in pravilna izvedba razteznih vaj so bistvenega pomena za zdravo in neboleče tkivo. Zavedajte se vaših dnevnih aktivnosti in telesne drže ter ne povzročajte si sami stresa tam, kjer ni potrebno. Slabe in dobre navade se odražajo na našem telesu. Potrebno se je zavedati, da je pomemben vsak dan. Če ste se znebili enega mišičnega vozla, še ne pomeni, da se ne bo vrnil.

Če pa menite, da je vzrok vaših težav globlji ali da so težave bolj resne, se vedno posvetujte z zdravnikom.

Povzeto po P. Ward (2011), Trigger Point Therapy, objavljeno na http://www.8weeksout.com/2011/04/07/trigger-point-therapy/.

Dodaj odgovor